Poročila govorijo o Doroteji kot osebi, ki je živela zgledno deviško čistost, ljubezen do Boga in do ubogih. Mučeniško smrt je pretrpela za časa cesarja Dioklecijana. Cesarski namestnik v Cezareji jo je kaznoval z mučenjem, potem so jo s pestjo bili v obraz, nazadnje pa obsodili na smrt z obglavljanjem. Ob njenem pričevanju za Kristusa se je h krščanstvu spreobrnil sodni pristav Teofil. Zaradi tega so tudi njega mučili in nato umorili z mečem.

Sv. Doroteja je zavetnica nevest in cvetličarjev, kar se nanaša na dogodek pred njeno smrtjo. Ko je Doroteji bila izrečena smrtna kazen, je glasno zaklicala: »Srčna hvala, ljubitelj duš, ki me vabiš, da kot nevesta pohitim k tebi!« Sodni pristav Teofil se je iz nje ponorčeval, da naj mu iz rajskega vrta svojega ženina pošlje jabolka in rože. Doroteja mu je obljubila in obljuba se je po njeni smrti tudi čudežno izpolnila. Ta čudež je povzročil spreobrnjenje Teofila h Kristusu.